Storitev notranje revizije je za proračunske uporabnike izjemnega pomena, saj notranja revizija Loris zagotavlja neodvisna zagotovila, ki pomagajo organizaciji obvladovati tveganja. Poleg tega notranji revizorji podajajo priporočila za izboljšanje poslovanja, kar prispeva k večji varnosti in učinkovitosti delovanja. Notranja revizija ni le oblika notranjega nadzora, temveč služi kot dragocen vir informacij, ki pripomore k zmanjšanju izpostavljenosti tveganjem v poslovnem okolju. Vsak proračunski uporabnik bi moral izkoristiti to storitev kot podporo pri upravljanju in optimizaciji svojih procesov.
Ključne naloge notranje revizije
Notranji revizorji opravljajo širok spekter nalog, katerih cilj je izboljšanje poslovanja organizacije. Osredotočajo se na analizo preteklih dogodkov in procesov ter na podlagi ugotovitev predlagajo ukrepe za optimizacijo delovanja. Njihova odgovornost zajema preverjanje učinkovitosti notranjih kontrol ter ocenjevanje ukrepov za obvladovanje tveganj. Poleg tega podajajo priporočila za izboljšave na področjih, kjer zaznajo morebitne pomanjkljivosti, kar prispeva k večji uspešnosti organizacije.
Pomen kontrolnega okolja za notranjo revizijo
Za učinkovito delo notranjih revizorjev je bistveno, da organizacija vzpostavi ustrezno kontrolno okolje. Močne in dobro vzdrževane notranje kontrole omogočajo revizorjem, da se osredotočijo na ocenjevanje njihove učinkovitosti ter svetovanje o možnih izboljšavah. Ključnega pomena je tudi sodelovanje vseh deležnikov organizacije, saj to omogoča optimalno izvajanje notranje revizije in prispeva k stabilnemu ter uspešnemu poslovanju. Notranja revizija je ključna neodvisna in nepristranska dejavnost, ki organizacijam pomaga izboljšati svoje delovanje in dodajati vrednost. S sistematičnim in metodičnim pristopom ocenjuje upravljanje tveganj, notranje kontrole in celoten način vodenja organizacije. Z njeno pomočjo organizacije lažje dosegajo zastavljene cilje ter povečujejo svojo učinkovitost in stabilnost.
Tri obrambne linije v sistemu nadzora
Sodobni nadzorni sistemi temeljijo na konceptu treh obrambnih linij, ki skupaj zagotavljajo varno in učinkovito poslovanje organizacije. Prvo obrambno linijo predstavlja vodstvo organizacije, ki je odgovorno za vzpostavitev notranjih kontrol in zagotavljanje njihovega učinkovitega delovanja. Njihova naloga je vzpostaviti kontrolne mehanizme in redno spremljati njihovo uspešnost, da organizacija ostane stabilna in varna.
Oblikovanje in nadzor notranjih kontrol
Drugo obrambno linijo sestavljajo strukture za vzpostavitev in nadzor notranjih kontrol. Znotraj organizacije se načrtujejo in izvajajo ukrepi, ki zmanjšujejo tveganja ter zagotavljajo pravilno delovanje poslovnih procesov. Sem sodijo funkcije, kot sta upravljanje tveganj in skladnosti, ki pomembno prispevajo k urejenemu poslovanju.
Vloga notranje revizije pri nadzoru
Kot tretja obrambna linija notranja revizija zagotavlja neodvisen nadzor nad notranjimi kontrolami. Njena naloga je preverjanje, ali organizacija učinkovito obvladuje tveganja in ali deluje skladno s predpisi ter standardi. Poleg tega podaja priporočila za izboljšave, kar prispeva k dolgoročni uspešnosti organizacije. Za učinkovit nadzorni sistem je ključno usklajeno delovanje vseh treh obrambnih linij. Notranja revizija igra pomembno vlogo pri tem procesu, saj s svojimi neodvisnimi ocenami in priporočili prispeva k večji vrednosti organizacije ter ji pomaga pri strateškem razvoju in izboljšanju poslovanja.
Notranja revizija je zakonska obveznost za vse proračunske uporabnike, katerih letni proračun presega 2.086 milijona EUR, pri čemer se izvaja vsako leto. Pri manjših proračunskih uporabnikih je notranja revizija potrebna vsaj enkrat v obdobju treh let, kar omogoča redno spremljanje poslovanja in izvajanje izboljšav.
Možnosti izvajanja notranje revizije
Organizacije lahko notranjo revizijo izvajajo na dva načina – bodisi z vzpostavitvijo lastne notranjerevizijske službe bodisi z najemom zunanjega izvajalca. Če revizijo opravlja zunanji izvajalec, ta prevzame vse revizijske aktivnosti, kar organizaciji zagotavlja dostop do strokovnih znanj in neodvisnega pregleda notranjih procesov. Pogosta napačna predstava je, da je revizija namenjena iskanju in kaznovanju nepravilnosti. V resnici njen glavni cilj ni sankcioniranje, temveč izboljšanje procesov in obvladovanje tveganj. Notranji revizorji podajajo priporočila, ki organizaciji pomagajo pri večji učinkovitosti in stabilnosti poslovanja.