S težavami zaradi trebušne viroze se srečuje precej ljudi. To je vnetje črevesja in želodca, ki je povzročeno s strani virusov, ki pridejo v naš organizem. Predvsem hladni zimski meseci so tisti, ki slovijo po veselem pohajkovanju virusov. Trebušna viroza je v tem času torej precej razširjena. Med simptomi trebušne viroze so najpogostejši slabost, bruhanje, trebušni krči in pogosta ter vodena driska.
Trebušna viroza je najpogosteje sprožena s strani rota in norovirusov. To so zelo kužni virusi, ki se brez težav širijo. Povzročijo pa jo lahko tudi koronavirusi, astrovirusi, kalcivirusi ter drugi podobni virusi.
Načeloma sama trebušna viroza, povzročena s strani virusov (za razliko od bakterijskih obolenj, kot so kolera, salmonela in E.Coli) izzveni v nekaj dneh. Vendar pa jo lahko v redkih primerih spremljajo izčrpanost, potenje, vročina in celo dehidracija, ki lahko vodi tudi v resnejše probleme. Približno 10 odstotkov obolelih potrebuje pomoč zdravnika – med njimi so najpogosteje otroci in osebe, ki bolehajo še za kakšnimi drugimi obolenji.
Trebušna viroza je zelo nalezljiva bolezen. Za njeno preprečevanje je bistveno že upoštevanje osnovnih higienskih pravil, kot je umivanje rok. Prav higienski ukrepi so glavni korak pri preprečevanju okužbe z virusi.
Osebe, ki imajo znake, značilne za trebušno virozo, naj bodo doma in se izogibajo stiku z drugimi ljudmi. Šele 48 ur po tem, ko se prenehajo znaki okužbe, naj oseba ne bi bila več kužna.
Za zdravljenje trebušne viroze, ki je posledica virusov, ne obstajajo nobena posebna zdravila, zdravijo se le znaki bolezni. Treba je torej poskrbeti za dovolj tekočine in hranil, ki se izgubijo zaradi bruhanja in driske. Uporabijo se lahko tudi elektroliti, ki se primešajo vodi in postopno pijejo. V hujših primerih, ko pride do zapletov, kot sta dolgotrajno bruhanje ali driska je potreben obisk zdravnika in morda tudi bolnišnična oskrba.